Najvplivnejši znanstveniki: »Varnostnih študij o cepivih je premalo«
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je 3. decembra 2019 v Ženevi, v Švici, organizirala Svetovni vrh na temo varnosti cepiv. Kamere so posnele izjave najpomembnejših predstavnikov medicinske in raziskovalne stroke, ki so javno priznali, da so študije o varnosti cepiv nezadostne in da manjkajo številni podatki. Kljub temu je SZO v vmesnem času odločena, da bo ljudi priganjala, naj se podvržejo tveganju ob cepljenju, čeprav ustreznih varnostnih študij ni.
Kot že tolikokrat, se je znova pokazalo, da ima civilna družba prav, ko opozarja na napake milijardne industrije cepiv. Neodvisni znanstveniki in zdravniki, skupaj s starši trdijo že desetletja, da so mednarodne farmacevtske korporacije iz cepiv naredile svoj posel, zdravstvo pa je zgolj posrednik, ki nima ne vpliva in ne vpogleda v sestavine in varnost cepiv. Zato vse večji del civilne družbe vztraja, da je kakršna koli zakonska prisila v cepljenje, ki nima ustreznih varnostnih podatkov o sestavinah in stranskih učinkih cepiv, neupravičena. V Sloveniji lahko na pobudo neparlamentarne stranke Za Zdravo družbo brezplačno na upravni enoti podpišete pobudo za prostovoljno cepljenje, torej ne ukinitev cepljenja, temveč odsotnost prisile. Pobudniki si prizadevajo za odgovornost farmacije in človekove pravice. Z besedami ameriškega politika in dolgoletnega aktivista za varnost zdravil in okolja Roberta Kennedyja Jr.: »Zadnja obramba otroka pred koruptivno farmacijo, je njegova mama.«
Glavna težava je premalo varnostnih študij.
Posnetke Svetovnega vrha na temo varnosti cepiv je objavila spletna stran The High Wire, ki jo vodi raziskovalni novinar Del Bigtree. Spodnje izjave so pomembnejši izseki strokovnega pogovora na temo cepiv, ki jih je pripravila spletna stran The High Wire.
dr. Heidi Larson, prof. antropologinje, direktorica Projekta zaupanje v cepiva (Vaccine Confidence Project)
”Potrebujemo veliko varnostnih študij (o cepivih). Brez dobre znanstvene podlage ne moremo imeti dobre komunikacije (z javnostjo). Čeprav govorim o vsebinskih in komunikacijskih vprašanjih, oboje absolutno potrebuje temelje v znanosti. To je osnova. Za nove težave (zaradi cepiv) ne morete ponovno uporabiti starih raziskav, ker ustreznih nimate, da bi delovali prepričljivo. Zato potrebujemo veliko več naložb v varnostne študije (o cepivih).”
dr. Soumya Swaminathan dr. med, pediatrinja, znanstvena vodja pri Svetovni zdravstveni organizaciji
”Mislim, da ne moremo pretirano poudarjati dejstva, da v številnih državah resnično nimamo zelo dobrih sistemov za spremljanje varnosti (cepiv), kar še povečuje zmedo in nerazumevanje; ker ne moremo podati jasnih odgovorov, ko ljudje zastavljajo vprašanja o smrtih, ki so posledica določenega cepiva. Kar se vedno preveč poudarja v medijih. Morali bi biti sposobni dati zelo podrobno razlago, kaj se je točno zgodilo in kaj so vzroki smrti. Toda v večini primerov je na tej ravni nekaj nejasnega in zato je vse manj zaupanja v sistem.”
dr. Martin Howell Friede, koordinator, Pobuda za raziskavo cepiv, Svetovna zdravstvena organizacija
”Vsakič, ko obstaja povezava (stranski učinek po cepljenju), bodisi časovna ali ne časovna, je prva obtožba: to je adjuvant. In vendar brez dodatkov ne bomo imeli naslednje generacije cepiv. Številna cepiva, ki jih imamo, od tetanusa do HPV, potrebujejo dodatke, da lahko delujejo. Torej izziv, ki ga imamo pred seboj, je, kako graditi zaupanje v to? In zaupanje najprej prihaja iz nadzornih institucij. Nagovarjam dr. Marion. Ko dodamo adjuvant, je to zato, ker je bistvenega pomena. Cepivom ne dodajamo adjuvantov, ker to želimo. Ko pa jih dodamo, to pomeni še dodatno zapletenost. Vsako leto predavam študentom, kako razviti cepiva in kako narediti cepiva. Prvo navodilo je: če delate cepiva in se lahko izognete uporabi dodatkov, to storite. Drugo navodilo: če boste uporabljali adjuvant, uporabite tistega, ki je dokazano varen. In tretje navodilo je, če tega ne boste upoštevali, raje dobro premislite.”
dr. Stephen Evans, profesor farmacevtske epidemiologije
”Zdi se mi, da adjuvanti pomnožijo imunogenost antigenov, ki se jim dodajo, in to je njihov namen. Zdi se mi, da povečajo reakcije v številnih primerih, zato se mi zdi, da ni presenetljivo, če povečajo pojav neželenih učinkov, ki so povezani z antigenom, vendar jih morda niso odkrili zaradi pomanjkanja statističnih podatkov v izvirni študiji.”
dr. Martin Howell Friede (komentar na izjavo dr. Evansa)
‘‘Prav imate. Ko dodamo dodatke, zlasti nekatere novejše adjuvante, kot so ASO1, adjuvansi, pridobljeni iz saponina, opazimo povečano lokalno reakcijo. Običajno so glavna skrb sistemski neželeni učinki (po cepljenju) in ne lokalni neželeni učinki. Torej običjano dobimo v 2. fazi in 3. fazi študije precej dobrih podatkov o lokalnih reakcijah. Tisti od nas v tej sobi, starejši od 50 let, ki smo imeli to srečo, da smo prejeli cepivo proti pasavcu (herpes zoster), bodo vedeli, da ima to precej vidno lokalno reakcijo. Če ste se cepili, veste, da ste bili cepljeni. Vendar to ni nevarno za zdravje. Najpomembnejša skrb za zdravje so obtožbe o dolgoročnih (negativnih) učinkih (cepiv). Torej, da se vrnem k temi, bom še enkrat pozval odgovorne. Kot kaže, je treba zagotoviti, da izvajamo študije v 2. In 3. fazi z ustrezno velikostjo in z ustrezno meritvijo (cepljenih).”
dr. David Kaslow, dr. med., podpredsednik pri Essential Medicines, PATH CVIA
”Torej v naših kliničnih raziskavah, kjer dejansko uporabljamo razmeroma majhne velikosti vzorcev, zaradi tega tvegamo tiranijo majhnega števila. Lahko se zgodi le en primer Wegenerjeve granulomatoze (bolezen, ki povzroča vnetje krvnih žil – kot navadena posledica cepljenja) in vaše cepivo mora rešiti Waltovo: Kako dokazujete nično hipotezo? Lahko traja leta in leta, da to dokazujemo, zato je to resnična zagata, kajne? Pri doseganju ustrezne velikosti vzorca in spopadanju s tiranijo majhnih števil, si moramo prizadevati, da bomo to lahko sploh izvedli. In zato mislim, da je ena od stvari, za katere si moramo prizadevati, boljši biomarkerji, boljše mehanično razumevanje, kako te stvari delujejo, da bomo lažje razumeli neželene stranske učinke (cepiv), ko se pojavijo.”
dr. Marion Gruber, direktorica urada za cepiva in CBER, FDA
”Dodatna ovira, ki otežuje oceno varnosti (cepiv), če se usmerimo na pomanjkanje dolgoročnega spremljanja (stranskih učinkov cepiva), ki bi moralo biti primerno dolgo, je pomanjkanje raziskav pred licenciranjem ali celo po marketinški študiji. Če je to sploh mogoče. In kot ste omenili, pred licenco utegnejo biti klinični poizkusi (cepiv) premalo poglobljeni. Pomembna je tudi ciljna populacija, ki prejme adjuvant (v cepivu). Zato, ker smo videli predstavljene podatke, kjer adjuvant, določen adjuvant, ki je dodan antigenu cepiva, v resnici ni imel učinka, ko smo cepili določeno populacijo; to so običajno starejši. Torej, v primerjavi z dajanjem iste formule (cepiva) mlajši populaciji. To so zadeve, ki jih je tudi treba upoštevati in ki dodatno zapletajo vprašanje varnosti (cepiv) in oceno učinkovitosti adjuvanta, v kombinaciji z antigenom v cepivu.”
dr. Bassey Okposen, programski vodja, NERICC, Abuja, Nigerija
”V mislih sem na vrnil na trenutne razmere v Nigeriji, kjer pri šestih, desetih in štirinajstih tednih otroku vbrizgajo različne antigene različnih podjetij in ta cepiva imajo različne adjuvante, različne konzervanse in tako naprej. Ali obstaja možnost, da ti dodatki, konzervansi medsebojno reagirajo? Ali je bila kdaj narejena študija o možnih navzkrižnih reakcijah (cepiv), da bi lahko o tem spregovorili?”
Medicino je “ugrabil” farmacevtski biznis.
dr. Robert Chen, dr. med., direktor Brighton Collaboration
”Torej edini način, da dobite informacije je, če imate veliko bazo podatkov o prebivalstvu; kot je na primer podatkovna baza o varnosti cepiv, kot tudi nekatere druge državne baze podatkov, ki so uporabne. Dejanska sledljivost cepivom je podrejena podrobnostim, kot so: Kdo je proizvajalec? Kakšna je laboratorijska številka? In tako naprej. Obstaja pobuda, ki skuša informacije o cepivih zapisati na črtno kodo, tako da bi zajela te podrobnosti. Tako, da bi v prihodnosti, ko bomo izvajali tovrstne študije, lahko dobili ustrezne podatke. Vsakič, ko se razdrobijo (podatki), postane velikost vzorca vse bolj zahtevna za obdelavo. Kot sem danes že omenil, smo res šele na začetku obdobja velikih nizov podatkov, ko bomo morda lahko začeli usklajevati baze podatkov za več študij. In dejansko obstaja ta pobuda, Helen bo morda želela komentirati to, da se poskuša povezati več državnih baz podatkov o varnosti cepiv. Šele takrat bi lahko začeli odgovarjati na tovrstna vprašanja, ki ste jih pravkar zastavili.”
dr. Heidi Larson, antropologinja, direktorica Vaccine Confidence Project
”Naj omenim še eno rastočo težavo. Ne gre le za zaupanje v proizvajalce, temveč za zaupanje v zdravstvo. Imamo omahljive strokovnjake v praksi, ki so začeli dvomiti v cepiva in v varnosti cepiv. Smo v času, ko so strokovnjaki v praksi negotovi ali pa se jim zdi, da nimajo dovolj zaupanja v varnost cepiv, da bi lahko z gotovostjo odgovarjali tistemu, ki jim postavlja vprašanja. Govorim o večini učnih načrtov na medicinskih fakultetah in tudi v programih zdravstvene nege. Na medicinski fakulteti imate srečo, če ste deležni pol dneva predavanj na temo cepiv. Kaj šele, da bi spremljali aktualnosti na področju cepiv.”
