Oct 16

Oct 16 Zakaj se Američani bojijo zboleti?

Prevod: Janez Ferkov

Nekoč je bilo temeljno poslanstvo bolnišnic in zdravnikov pomagati ljudem, danes pa se jih ljudje v Ameriki bojijo kot finančnih plenilcev, piše o trpkih izkušnjah v ZDA Michael Snyder.
V ZDA so razmere postale že tako drastične, da se Američani zelo trudijo, da se izognejo obisku bolnišnice. Vzrok: to jih lahko preveč stane.

Toda v nujnih primerih ni druge izbire. Ljudje smo najpogosteje žrtve izkoriščanja, ko smo najbolj ranljivi. Na urgencah v ZDA medicinsko osebje nikoli vnaprej ne razloži, koliko bodo storitve dejansko stale. Ko začnejo prihajati računi, ljudje ugotovijo, da so jim zaračunali 30 dolarjev za en sam aspirin ali 2000 dolarjev za 20 dolarjev vredno medicinsko cevko. Gre za sistemski finančni pritisk na bolnike, ki traja že desetletja in nič ne kaže, da se bo končal. Številne bolnišnice agresivno finančno kaznujejo paciente, ki njihovih absurdnih računov niso zmožni plačati. USA Today opisuje, kako medicinsko plenilstvo deluje v praksi.

Heather Waldron in John Hawley sta izgubila svojo hišo v hribih nad Blacksburgom v Virginiji. Njuna najstniška hči, ena izmed petih otrok, je skorajda za drobiž prodala svoje obleke. Družini je zmanjkalo za račun za elektriko. Tako huda finančna stiska je bila tudi povod za ločitev staršev.
Njune finančne težave so se začele, ko je zdravstveni sistem Univerze v Virginiji zakonca začel preganjati s tožbo in zastavno pravico za njun dom, da bi iztirjali 164.000 dolarjev stroškov za Waldronovo nujno operacijo leta 2017.

Na žalost imata Heather Waldron in John Hawley veliko sotrpinov. V zadnjih šestih letih je zdravstveni sistem Univerze v Virginiji tožil kar 36.000 pacientov in skupno terjal več kot 106 milijonov dolarjev. Zasegali so plače in bančne račune, celotna premoženja in domove ter prisilili mnoge družine v stečaj, kar je pokazala analiza Kaiser Health News. Zdravstveni sistem Univerze v Virginiji vsak dan rešuje življenja, toda način njihovega poslovanja je sporen. Seveda obstajajo številne druge bolnišnice po vsej državi, ki delujejo na isti način.

Ko je imela Donna Hernandez lani gripo, je odšla na lokalno urgenco v Novi Mehiki, kjer je prejela dve vrečki s fiziološko raztopino, odmerek protivirusnega zdravila in zdravilo proti slabosti, piše CNN.

Po približno dveh urah in pol je bila na poti domov. Hernandezova si je od gripe sicer opomogla, vendar si še vedno ni opomogla od šoka zaradi računa, ki ga je prejela. Zaračunali so ji več kot 6000 dolarjev. Hernandezova ni niti ostala čez noč niti ni imela operacije. Kako lahko za tak poseg bolnišnica opraviči račun za več kot 6000 dolarjev?

Toda takšno ropanje je povsem zakonito in na račun ranljivih pacientov nekateri obogatijo. Zdravstveni sistem Univerze v Virginiji je v zadnjih šestih letih ustvaril za 554 milijonov dolarjev dobička, finančna poročila pa kažejo, da imajo poleg tega tudi delnice, obveznice in druge naložbe v vrednosti milijarde dolarjev. Generalna direktorica UVA Sutton-Wallaceova letno zasluži blizu milijona dolarjev, kar je razvidno iz kopije njene zaposlitvene pogodbe, pridobljene s pomočjo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja.

Glavni stres - zdravje!

Ameriški »zdravstveni sistem« je v popolnem razsulu, ker uničuje življenja, potem, ko jih reši. Kajti en sam obisk bolnišnice vas lahko finančno uniči do konca življenja, in nedavna raziskava je pokazala, da so zdravstveni stroški »glavna finančna skrb« večine v ZDA.

Glede na raziskavo, ki je zajemala mnenje in izkušnje 1000 Američanov in Američank, starih od 25 do 45 let, je razvidno, da stres in skrbi glede denarja pri ljudeh dobesedno povzročajo bolezni. Anketiranci so zdravstveno oskrbo navedli kot glavno skrb v svojem življenju, trije od štirih pa so priznali, da so imeli zaradi »finančnih skrbi« negativno izkušnjo. Ironično je, da je 39 % vprašanih povedalo, da ta stres negativno vpliva na njihovo zdravje; to kaže na začaran krog stresa, ki ga povzročajo misli o potencialnih stroških zdravstvenih storitev, ki posledično vodi do še več zdravstvenih težav in stroškov.

In ista raziskava je pokazala, da se velik delež vprašanih izogiba »zdravstvenemu sistemu« ZDA zaradi tega, koliko bi jih to lahko stalo. Trije od štirih anketiranih mladih odraslih so poročali o uporabi »tveganih« ukrepov, da bi prihranili denar pri zdravstveni stroških. Natančneje, 33 % jih je odlagalo zdravniško pomoč v upanju, da se bo njihovo stanje samo po sebi izboljšalo, 27 % se je izogibalo zdravniški oskrbi zaradi visokih odbitkov od plač, 22 % pa je naročilo zdravniški pregled, vendar se po prejemu informacij o ceni tam nikoli niso oglasili.

Danes je v Združenih državah Amerike 66,5 % vseh osebnih stečajev, povezanih z zdravstvenimi računi, večina bankrotiranih pa dejansko ima zdravstveno zavarovanje. A ameriške zavarovalnice navkljub pogodbam ne krijejo stroškov zdravljenja, saj jih manj stanejo honorarji odvetnikov, ki pogodbene police izpodbijajo na sodišču, kot spoštovanje v zaupanju podpisanih uradnih dokumentov.

Medicinska stroka je v večji meri plemenita in tisti, ki se posvečajo pomoči drugim, so spoštovani.
Toda »zdravstveni sistem« v Ameriki je postal greznica pohlepa, in za preštevilne v medicini je danes glavni cilj le zaslužiti čim več denarja. Samo zato, ker je trenutni sistem v ZDA zakonit, to še ne pomeni, da je takšno plenilsko vedenje zdravstvene industrije moralno ali na kakršen koli način upravičeno.

Ameriški zdravstveni sistem predstavlja skoraj petino celotnega gospodarstva ZDA in če bi bil ameriški zdravstveni sistem sam po sebi država, bi imel peti največji BDP na celem svetu. Zato je aktualni ameriški zdravstveni sistem velika sramota - treba ga je v celoti vzpostaviti na novo.