Nasvet migrantom: Na mejah EU so neumni, lažite!
Razkritje Lauren Southern, izrazito desničarske novinarke kaže na kršenje mednarodne zakonodaje. Dokazi, ki jih je posnel njen sodelavec pod krinko, so obremenjujoči. Izdajal se je za prostovoljca v Grčiji in posnel Ariel Ricker, vodjo organizacije Advocates Abroad, večjo nevladno organizacijo s sedežem v Honoluluju na Havajih, ki ponuja migrantom brezplačno pravno pomoč. Nevladna organizacija, ki je imela 140.000 sledilcev, je že izbrisala svoj Facebook in Twitter račun, kar jih dodatno bremeni netransparentnosti.
Takšna pomoč je pričakovana, vendar je Ariel Ricker povedala, da učijo migrante pretvarjanja in zavajanja policije in komisije za azil ter uporabe določenih izrazov. Kar je morda še sprejemljivo, a potvarjanje gre tako daleč, da jih nevladna organizacija uči, kako naj se zlažejo, da so kristjani, da jih preganjajo zaradi vere. Učijo jih tudi igranja posttravmatskega sindroma. Morda si nekateri migranti s tem upravičeno pomagajo. Najbolj obremenilno spoznanje Lauren Southern pa je, da je migrante, ki bežijo pred islamskimi skrajneži v begunskih centrih strah. Bivajo namreč skupaj s pripadniki ISIS in teroristi, kot so ji povedali. Policija in nevladne organizacije torej ne opravijo najbolj bistvenega – ločijo civilistov od kriminalcev.
Migracija je posel
Zato se vrstijo komentarji, da je sodelovanje v organizaciji migracij posel, ki je še bolj donosen kot prodaja drog. Nevladne organizacije namreč prejemajo številne vladne donacije za svoje delo, ki je, kakor vidimo, premalo nadzorovano in ustrezno ovrednoteno. Na način, kakor ga razume večina – zaščititi družine in posameznike pred nasilnimi elementi. V migracije so vpleteni politični lobiji, agencije za migracije, nevladne organizacije in fundacije. Zbira se donacije preko dobrodelnih društev in podobno, redki pa nadzirajo porabo na terenu. Napačno in krivično bi bilo diskreditirati vsa prizadevanja za migrante, a opozorilo o nekritični pomoči vsem, brez preverjanja dejanske identitete posameznikov je lahko dolgoročno tvegano.
Kaj pa usoda držav, ki jih množično zapuščajo?
Zaradi Marakeške deklaracije, kjer je vpletena tudi Slovenija, se pojavljajo nova vprašanja glede množičnih migracij. O beguncih ni več toliko govora. Zdaj se priznava, da gre za množične migracije, na kar so številni opozarjali – da je beguncev, ki bežijo pred vojnami na Bližnjem vzhodu manj, kot to trdijo večinski mediji. To potrjujejo tudi pričevanja prostovoljcev in profesionalcev s terena.
S preseljevanjem ljudi ni nič narobe, obstajalo je skozi celotno človeško zgodovino. Težava nastopi, ko je cilj priseljevanja, torej Evropa, že sama v krizi. Mladi, čeprav izobraženi in delovni, ne dobijo stalne zaposlitve ali možnosti za nakup stanovanja. Še več – odseljujejo se. Preštevilne pesti prekarnost, očitna je stiska starejših in kriza v zdravstvu. Kakšen boljši jutri ponujamo migrantom, ki prihajajo v Slovenijo? Več kot jasno je, da že zase ne znamo poskrbeti in naše državno premoženje deli politika kot bombone.
Nekateri avtorji se sprašujejo tudi, ali nam je vseeno, če Afriko oropamo vsega izobraženega prebivalstva? Kako naj se kontinet gospodarsko in družbeno opomore, če je večina na ladjah? Je cilj podpore množičnih migracij tudi, da Afrika ostane le rudnik velesil z neizobraženo delovno silo?
Madžarska, ki ni podpisala sporazuma o migracijah, je bila označena za nedemokratično, ker je izrazila, da tega ne podpira. Nehumana poteza ali realne zmožnosti vzhodnoevropske države, ki nima rudnikov ali kolonialne valute v Afriki za razliko od članic EU, ki navijajo za množične migracije? Ohraniti je treba človeško solidarnost, a ustaviti manipulacije velikega kapitala, ki izkorišča tako domače prebivalstvo kot migrante s tem, da obojim odvzema dostojno bivanje v domovini.
Klik na Zelena trgovina, je podpora neodvisnemu mediju. Hvala.
