Kemični napad ali zrežiran povod za ameriško invazijo?

Piše: Valeri Kochmann

Domnevnemu kemičnemu napadu v Idlibu, v Siriji, v začetku aprila 2017, sledi verižna reakcija, ki bi lahko zatresla prizorišče globalne geopolitične šahovnice. Ob napadu ZDA na Sirijo je pomembno dejstvo, da so predvsem zahodni mediji, kljub pomanjkanju dokazov poročali, da je za kemični napad odgovorna sirska vojska pod Bašarjem al Asadom.

Ameriška vojska bombardirala skladišče s kemičnim orožjem v Siriji?

Združene države Amerike so napadle Sirijo na podlagi nedokazanih obtožb, izpostavi RBTH Slovenija.  V Pentagonu so namreč priznali, da v resnici sploh ne vedo kdo je kriv za napad na Idlib.

Temu navkljub se ameriška invazija stopnjuje, kot poroča TheDuran, se 50.000 ameriških vojakov pripravlja za kopensko ofenzivo v Siriji. Koaliciji pod ZDA so pri Russia Today pripisali odgovornost za bombardiranje Rake, ki je pod kontrolo Islamske države. Glede na različna poročila je v napadu na Rako umrlo vsaj 15 civilistov.

Po poročanju sirske vojske je ameriška koalicija bombardirala skladišče s kemičnim orožjem skrajne skupine Islamska država v pokrajini Deir ez Zor, piše RBTH Slovenija. Sirska vojska navaja, da je v napad povzročil smrt na stotine teroristov kot tudi civilistov. V ZDA te navedbe zanikajo, iz Rusije pa so poslali drone, da raziščejo poročila sirske vojske.

Napoved novih kemičnih napadov v Siriji

Ruski predsednik Vladimir Putin pravi, da je bil napad v Idlibu izveden pod »lažno zastavo« z namenom diskreditiranja sirskega predsednika Asada. Putin je povedal tudi, da poročila iz različnih virov razkrivajo, da je načrtovanih še več podobnih kemičnih napadov v Siriji, katerih izvedbo bi podtaknili sirski vladi.  

Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova je izpostavila, da je za dogodek v Idlibu mednarodna koalicija nemudoma podala politično oceno. Strokovnjaki bi prej morali raziskati, katere kemikalije so bile uporabljene, kako in kdaj je bil napad izveden, kakšni dokazi potrjujejo navedbe. Zahodni politiki ne želijo objektivnih informacij ampak še en politični šov, zato da lahko nadaljujejo z uveljavljanjem svojih političnih interesov.

Sedanja in nedavne ameriške administracije zadnja leta ščitijo teroriste, pod krinko, da se »bojujejo proti terorizmu«. Teroriste so zato poimenovali »zmerni« uporniki, obveščajo jih o lokacijah zračnih napadov ter jih ideološko in politično podpirajo, pravi Zaharova.

Bolj je verjetno, da so napad v Idlibu izvedli »zmerni« uporniki

Rick Sterling za The Duran analizira domnevni kemični napad in zaključuje, da so ga najverjetneje izvedli »zmerni« uporniki. Sterling zato izpostavi mogoče scenarije. V okviru diskurza zahodnih vlad in medijev, je odgovorna sirska vlada, druga možnost je bombardiranje skladišča s strani sirske vlade, ki je bilo pod uporniki in je morda vsebovalo kemično orožje in tretja možnost je, da gre za poboj ugrabljenih civilistov, ki so jih nekaj dni prej teroristi odpeljali iz okolij Majdal in Khattab.

Glede na dejstva, zgodovino in okoliščine, sklepa Sterling, je veliko bolj verjetno, da so za kemični napad odgovorni militantni uporniki. 

Slednjim namreč odgovarja, da je sum za napad padel na sirsko vlado. Teroristi so bili tudi odgovorni za kemični napad leta 2013 v Damasku, v Siriji. Pri oboroženi opoziciji in njenih zagovornikih je množica zgodovinskih dejstev, ki pričajo o prirejanju dogodkov z namenom destabilizacije sirske vlade.

Sterning navede zgodbo o fantomskem fotografu »Cezarju«, ki domnevno izhaja iz sirske vojske. Februarja 2014 je bilo objavljeno, da naj bi Cezar posredoval 55.000 fotografij mučenih in ubitih nedolžnih sirskih civilistov, kot dokaz delovanja sirskih oblasti. Medijska senzacija se je izkazala za neresnično, vendar je imela vpliv na takratna mirovna pogajanja v zveziSirijo v Ženevi.           

Wikileaks kaže na odgovornost ameriške elite. Razkrita elektronska sporočila Hillary Clinton nedvomno nakazujejo, da ima ZDA politični interes po spremembi režima v Siriji. Pomenljivo je sporočilo, v katerem svetovalec za zunanjo politiko Jake Sullivan, piše Clintonovi, da je Al Kajda na ameriški strani v Siriji.

Vir: Wikileaks.

Lažne novice ali lažna invazija na Sirijo?

Danes je jasno, da je bila ameriška invazija na Irak tlakovana z enostranskim in nekritičnim poročanjem zahodnih medijev. Izgleda da tudi tokrat, namesto da bi zahodni mediji preverjali dejstva domnevnega kemičnega napada v Siriji, veliko bolj zavzeto propagirajo medijsko enoumje, oziroma napovedujejo zaustavitev lažnih novic (»fake news«).

Ne pozabimo, da je ameriška ambasadorka v Združenih narodih Nikki Haley ob ameriškem napadu na Sirijo zatrdila, da dokazi o odgovornosti sirskih oblasti za kemični napad obstajajo, vendar, da so zaupni. Ko so jih vendarle objavili (ameriško vladno poročilo), jih je komentiral ugledni profesor iz Massachusettskega inštituta za tehnologijo dr. Theodore Postol, ki pravi da dokumenti ničesar ne dokazujejo.

Ali je to dovolj za ameriško invazijo na Sirijo? Zakaj molčijo večinoma vsi slovenski intelektualci? Ali potrebujemo zaprt ali odprt medijski prostor? Naša vlada pa sicer nekritično izraža podporo očitno neutemeljeni in agresivni politiki ZDA. V našem imenu?