Depresija – ne, ni vse v možganih
14 let na antidepresivnih – to je osebna izkušnja Johanna Harija, ki je o tem napisal knjigo Izgubljena povezanost, resnični razlogi za depresijo in nepričakovane rešitve (Lost Connections – Uncovering the Real Causes of Depression and the Unexpected Solutions). Depresijo pozna, saj je prvi antidepresiv pogoltnil že kot najstnik. Za Guardian je povedal, da ga je bilo pravzaprav strah spregovoriti o depresiji in anksioznosti. Njegov zdravnik mu je količino tablet povečeval, a kot pravi, bolečina ni odšla.
Trije dejavniki za depresijo
Na nastanek depresije vplivajo biološki, okoljski in psihološki dejavniki. Terapija je zelo pomembna, da lahko oseba, ki trpi zaradi depresije, o tem spregovori. Vendar imajo le redki možnost terapije v okviru zdravstvenega zavarovanja, tako je tudi v Sloveniji. Osebe ali otroci v stiski čakajo izredno dolgo na kakršno koli pomoč. Čakanje na pomoč v depresiji je enako usodno in boleče kot čakanje na operacijo.
Hari navaja, da je težava pri antidepresivih, da je od 60 do 85 odstotkov oseb, ki jih jemlje, po enem letu spet v depresiji. Do predpisovanja ni nenaklonjen, temveč do stališča, da je depresija »v možganih«, kar ne drži povsem. Biološki dejavniki so le del vzrokov za depresijo in ne edini, torej ni le raven serotonina v možganih tista, ki vpliva na nastanek depresije. Argument zdravstva je bil, da depresije ne povzročajo dogodki ali stanja v našem življenju, temveč kemično neravnovesje v možganih. Profesor Andrew Scull z Univerze Princeton meni celo, da je argument nizkega serotonina, »neznanstven«, o »psihiatrični revoluciji« je kritično pisal v Lancetu. Kot agrument navaja, da zdravstvo že 35 let vztraja pri učinkovitosti antidepresivov, v tem času pa se stopnja depresivnosti in anksioznosti ni zmanjšala, temveč povečala. Kot pravi, večina ljudi ne zapade v globoko depresijo in anksioznost, temveč so le nesrečni in neizpolnjeni.
Pa služba in družba?
Pisec knjige o depresiji meni, da so pri vzroku nastanka depresije izpuščeni dejavniki kot je osamljenost in pomanjkanje pravih prijateljev ter neizpolnjujoče delovno okolje. Torej služba, kjer te nihče ne ceni in ki je ne opravljaš z veseljem.
Hari je ugotovil tudi, da 87 odstotkov depresivnih ljudi ni zadovoljnih s svojo službo. In nižje, kot je vrednoteno delo posameznika, več verjetnosti je, da ga bo zadela kap. Šefom se to zgodi občutno manj pogosto. Kajti, kot pravi, če nimaš nobene moči na svojem delovnem mestu in vse upravljajo drugi, delo hitro izgubi pomen in s tem nastane tudi velika možnost za depresijo. Torej, depresija ni le stvar kemije, ampak tudi okolja v katerem smo. Profesor John Cacioppo in Michael Chandler sta avtorju knjige povedala, tudi da so pomembni vzroki za depresijo in tudi samomorilne misli, velike travme v otroštvu in občutek, da nimamo vpliva na bistvene življenjske odločitve. Podobno negativni dejavnik je tudi kronična osamljenost.
Ob tem avtor opozori tudi na spreminjanje diagnostike depresije in anksioznosti. Navede zelo radikalen primer takšnega razmišljanja o duševnem zdravju: če nekomu umre ob 10 h otrok, je eno minuto čez 10. uro lahko že na zdravilih zaradi psihičnih težav. Dr. Joanne Caccatore, ki ji je otrok umrl med porodom, se je soočala prav s takšnimi vprašanji in ugotovila, da pri depresiji in žalosti premalokrat medicina upošteva dejanske življenjske okoliščine.
Kaj je torej s tabletami?
Prof. Irvin Kirsch z Univerze Harvard, ki se je raziskoval vzroke vzpona antidepresivov, je odkril, da je farmacevtska industrija prikrila raziskave, ki so kazale na časovno omejeno uspešnost antidepresivov. Primer: za raziskavo so dali antidepresive 245 osebam, objavili pa so le testne rezultate za 27 oseb. Kirsch ocenjuje, da je od 65 do 80 odstotkov oseb na antidepresivnih po enem letu zopet depresivnih, s tem, da redno jemljejo antidepresive.
Johann Hari tako predlaga, kar medicinska antropologija opozarja že desetletja, da bi se s kemičnega nevavnovesja pri depresiji morali posvetiti toliko bolj neravnovesju v družbi.
Njegove besede so žlahtne. »Če ste v depresiji, niste stroj s pokvarjenimi deli, ampak ste človeško bitje, ki nima zadovoljenih potreb. Med njimi je najbolj bistvena globoka medsebojna povezanost.«
Klik na oglas, je podpora za nas, HVALA!
