Nova dimenzija veterine - akupunktura za živali

osebni arhiv

David Zorko, veterinar, ki je svoje znanje nadgradil z akupunkturo.

Ste se že kot otrok navdušili za živali oziroma, kaj je bil vaš povod za izbiro študija veterine?

Kot otrok sem bil v stiku z njimi, saj sem delal na kmetiji s kravami, kunci in prašiči, pernatimi živalmi in številnimi drugimi. Z njimi sem hodil celo na razstave. Znanci so menili, da imam pravi živalski vrt. Takrat sem še drugače razmišljal, danes tega ne bi več počel. Čeprav sem razmišljal tudi o drugih poklicih, mi je veterina vsakič znova prekrižala pot in tako je tudi ostalo.

So različne vrste živali drugače obravnavane tudi znotraj veterine?

Živali se delijo na različne vrste in že samo zato so razdeljene na različne predmete študijske obravnave. Vsaka vrsta ima svoje značilnosti, tako mesojede živali, prežvekovalci in tako naprej. Zato se razlikuje tudi način zdravljenja in uporabe zdravil, tudi bolezni so različne. Pri psih in mačkah je več kirurgije kot recimo pri prašičih in kravah. V grobem se živali delijo na ljubiteljske živali in rejne živali. Konji so nekje vmes, odvisno kakšno srečo imajo in čemu so namenjeni. Veliko je tudi preventivnega zdravljenja, živali lahko obravnavamo kot posamezno žival ali kot celotno čredo, jato. Torej, razlika je velika glede na vrsto živali.

Alina veterini živali preučujete tudi s kulturnega vidika?

Učimo se o etologiji živali, prehrani in vedenju. Vendar, če se učimo o tem, kako svinja koti v naravnem okolju, je v realnosti kmetijstvo tisto, ki narekuje, kakšni so pogoji v katerih bo žival imela porod. V naravi svinja pripravi gnezdo in se umakne, v reji je v svojem boksu, kjer so povsem drugačne okoliščine, kar vpliva tudi na vedenje živali.

Zakaj torej akupunktura živali?

Želel sem si specializacijo, zanimala me je stomatologija in oftalmologija. Veterina je izjemno široko področje in zato je ožja usmeritev po mojem mnenju koristna. Izbira nadaljevanja študija na Chi Institute v Španiji je povezana tudi z mojim načinom življenja, saj premislim, preden vzamem tableto. Zanimalo me je, kako je s tem pri živalih, ker je tudi v veterinarski obravnavi veliko uporabe farmacevtskih sredstev. Kot vemo, se pojavlja odpornost na antibiotike tudi v povezavi z visoko medikalizacijo živali, s tem je povezan tudi farmacevtski lobi. Zato sem začel iskati še druge načine pomoči živalim. Vpisal sem se na homeopatsko izobraževanje za živali, ki traja tri leta. Kolegica, ki je zdravila mojega mačka z akupunkturo, me je z rezultati navdušila, da sem se tudi jaz odločil še za ta študij. Akupunktura je veja kitajske tradicionalne medicine, ki ima znanstveno podlago. Gre za obsežne študije, ki dokazujejo, da akupunktura deluje ter kakšni so njeni mehanizmi delovanja.

Kdo se lahko vpiše na študij akupunkture za živali?

Samo veterinarji ali študentje veterine v zadnjem letniku, tudi ustanovitelj šole je veterinar. Med študijem akupunkture ne spodbuja, da bi pozabili na naše osnovno znanje, nasprotno, uporaba konvencionalnih veterinarskih diagnostičnih metod je zaželena. Imamo dobro diagnostiko, kirurgijo, urgentno pomoč, torej gre za integrativen pristop. Vsaka medicina, tako zahodna kot vzhodna, imata svoje prednosti in slabosti, če ju konstruktivno združimo, dobimo učinkovito sodobno medicino.

Kje vidite prednosti akupunkture?

Predvsem v tem, da zdravi korenine vzroka bolezni, ne le klinične znake. Naj podam primer epilepsije pri psih, ki se običajno simptomatsko zdravi z zdravili in je prepoznana kot ena bolezen. Kitajska tradicionalna medicina prepoznava več različnih vzrokov nastanka epilepsije pri psih, zato je tudi zdravljenje temu prilagojeno. Torej za dva psa se uporablja drugačno zdravljenje z isto zahodno diagnozo. Še več, izvor epilepsije po kitajski medicini je največkrat v jetrih, v zahodni medicini pa pri tem dajemo zdravila, ki imajo lahko stranske učinke za jetra. Podobno je s kronično drisko, če se ne ugotovi vzrok, je veterinarsko predviden bolj ali manj en način zdravljenja, pri akupunkturi jih je možno več. Na drugi strani en bolezenski vzorec v kitajski medicini zajema več različnih bolezni, ko na primer zdraviš jetrni sistem, obravnavaš poleg jetrnih obolenj še različna bolezenska stanja krempljev, oči, tetiv in agresije.

Kako živali sprejemajo akupunkturo?

Večinoma dobro, še posebej dovzetni so konji. Lahko rečem, da so pacienti, ki jih imam rad. Med terapijo se umirijo, nekateri celo zaspijo. Obstajajo tudi živali, ki akupunkture ne marajo, zato moramo pristopiti počasi k zdravljenju ali pa celo predlagati katero izmed drugih oblik zdravljenja. Imam izkušnjo s kokošjo z zaostalim jajcem, ki je ob eni igli akupunkture v nekaj trenutkih začela zapirati oči, napol je spala in se popolnoma sprostila.

Se igle za živali in ljudi razlikujejo? Se jih živali ne bojijo?

Igle se ne razlikujejo, uporabljamo enake igle kot pri ljudeh, včasih je le velikost igel drugačna, sorazmerno od velikosti živali. Pri konjih so igle lahko dolge tudi 20 centimetrov. Živali se načeloma igel ne bojijo, nekatere se prav veselijo sproščanja, ko pridejo na ponovno terapijo in že vedo, da jih čaka nekaj dobrega. Naj povem še, da akupunktura ni čudežno zdravilo in nesmiselno je pričakovati že po enem zdravljenju magične ozdravitve. To se sicer lahko zgodi, ampak običajno je potrebnih več zdravljenj, česar se morajo skrbniki živali zavedati.

Obstaja tudi preventivna akupunktura?

Seveda preventiva se izvaja, pomemben je klinični pregled, ter da izvemo, kakšen je značaj živali, prehrana in okolje, v katerem živi. Ključen je individualni pristop. Začetni stadij bolezni se definitivno lažje pozdravi, običajno pa ljudje šele v kroničnem stanju iščejo dodatno pomoč, kot je akupunktura.

Kako na akupunkturo gledajo na kmetijah?

Vloga vsakega veterinarja je tudi izobraževanje - skušamo spremeniti miselnost, da je potrebno, da se žival dobro počuti, da ji je udobno in bo tako tudi prireja večja. Ne da se žival pošlje v zakol takoj, če kaj ni v redu. Veterinarji poleg tega, da zdravimo, tudi svetujemo. Ostaja na skrbnikih, kako bodo ravnali. To določa tudi zakonodaja. Novo poglavje v obravnavi rejnih živali odpirajo tudi zatočišča, kjer veterina lahko spremlja in pomaga živalim na drugačen način. Akupunktura bi bila smiselna tudi na ekoloških kmetijah, kjer je uporaba farmacevtskih sredstev omejena.

Na kakšne načine je študij, poleg strokovnega znanja, vplival na vas?

Med spoznavanjem stroke smo obiskali tudi klavnico. V tistem času sem bil vegetarijanec, odpirala pa so se še nova poglavja o ravnanju z živalmi, zato sem kasneje postal vegan. Ugotovil sem, da je pri ravnanju z rejnimi živalmi najpomembnejša dimenzija denarja. Živali so sredstvo dobička, če niso več ekonomsko »koristne«, gredo takoj v zakol. Med študijem se mi je razkrila tudi povezanost izkoriščanja več generacij posamezne živalske vrste. Torej, ni izkoriščana samo kokoš nesnica, ampak tudi njeni potomci in starši, njihova usoda je povezana.