Kritična analiza trditve: Dostopnost drog povečuje njihovo uporabo
Prispevek RTV Slovenija z dne 27. 5. 2025, z naslovom “Tanja Urdih Lazar o uporabi drog med mladimi: večja je dostopnost, pa tudi nekritičnost”, vsebuje trditev, ki jo pogosto uporabljajo nasprotniki legalizacije konoplje: da večja dostopnost drog neizogibno vodi v povečano uporabo. Ta argument deluje predvsem kot orodje za zastraševanje javnosti in ustvarjanje vtisa, da bi legalizacija konoplje sprožila val zlorabe, zlasti med mladostniki. A takšna domneva ni podprta z empiričnimi podatki in spregleda kompleksnost družbenih dejavnikov, ki vplivajo na uporabo drog.
Prvič, sam koncept "dostopnosti" je pogosto napačno razumljen. V številnih državah in tudi v Sloveniji, kjer je konoplja prepovedana, je med mladimi še vedno široko dostopna prek črnega trga. Študije kažejo, da številni najstniki ocenjujejo konopljo kot “zelo lahko dostopno”, ne glede na njen pravni status. Prepoved torej ne pomeni manjše dostopnosti, ampak zgolj to, da se dostop dogaja v nereguliranem in nevarnem okolju.
Drugič, številne raziskave iz držav, ki so legalizirale ali dekriminalizirale konopljo (npr. Kanada, Urugvaj, Nizozemska, Švica, Kolorado, Oregon), kažejo raznolike in pogosto nevtralne ali celo pozitivne učinke na uporabo med mladostniki. V mnogih primerih ni bilo zaznati povečanja uporabe, saj legalizacija omogoča boljši nadzor, starostne omejitve in osveščevalne ukrepe.
Tretjič, trditev spregleda ključni paradoks: prepoved lahko poveča zanimanje za določeno substanco, ker jo naredi “prepovedan sad”. Psihološko gledano, to pogosto spodbudi uporništvo, eksperimentiranje in radovednost – prav med mladimi. Legalizacija in z njo povezana destigmatizacija lahko ta efekt oslabi in zmanjša privlačnost substance.
Četrtič, uporaba drog ni preprosta posledica pravnega statusa, temveč rezultat zapletenih dejavnikov: družbene razmere, duševno zdravje, družinski odnosi, dostop do pomoči, socialna izključenost, kultura in izobrazba. Legalni status snovi je le eden izmed teh dejavnikov in ne more sam po sebi povzročiti porasta uporabe.
Petič, večja dostopnost v okviru reguliranega sistema ne pomeni nujno večje uporabe, temveč večjo varnost, nadzor in odgovornost. V legalnem sistemu se lahko uvajajo starostne omejitve, licenciranje, nadzor nad kakovostjo in javnozdravstveni ukrepi – vse to zmanjšuje tveganja in škodljivo uporabo.
Šestič, pogosto se ignorira razlika med uporabo in zlorabo. Večina uporabnikov konoplje ni odvisnikov, temveč občasni uporabniki. Legalizacija ne pomeni spodbujanja uporabe, temveč vzpostavljanje okvirjev za varno in nadzorovano rabo ter za pravočasno pomoč tistim, ki jo potrebujejo.
Sedmič, alkohol in tobak sta legalna in široko dostopna, a to ne pomeni, da ju vsi uporabljajo škodljivo. Dostopnost še ne pomeni epidemije zlorabe. Ravno zaradi legalnosti imamo nadzor nad prodajo, opozorila o tveganjih, starostne omejitve in možnosti pomoči.
Osmič, prav prepoved ustvarja črni trg, ki ne pozna varnostnih mehanizmov in je pogosto bolj agresiven pri trženju mladim. Legalizacija omogoča urejen trg, kjer se mladim ne prodaja in kjer prodajalce regulira zakon.
Devetič, pravni status vpliva tudi na stigmo – uporabniki konoplje se v ilegalnem sistemu pogosto bojijo poiskati pomoč zaradi strahu pred kazenskimi posledicami. Legalizacija omogoča zgodnje intervencije in zmanjšuje stigmo, kar je ključno pri preprečevanju škodljive rabe.
Desetič, argument, kot je bil predstavljen v omenjenem prispevku RTV Slovenija, je enostranski in neprimeren za javno razpravo, ki bi morala temeljiti na podatkih, ne na strahu. V času, ko se v Državnem zboru razpravlja o regulaciji konoplje, je ključno, da javni mediji zagotavljajo uravnoteženo, znanstveno in odgovorno poročanje.
Povzemimo: trditev, da "dostopnost povečuje uporabo", je preveč poenostavljena in pogosto temelji na ideoloških predpostavkah, ne na celoviti analizi podatkov. Raba drog ni mehanična posledica razpoložljivosti, temveč rezultat zapletenih dejavnikov, ki jih je mogoče bolje obvladovati v okviru legaliziranega in reguliranega sistema kot pod prepovedjo. Prava rešitev ni zastraševanje, temveč odprta, znanstveno utemeljena in odgovorna politika.
Prim. mag. Dušan Nolimal, dr.med., ICANNA
