Slovenski športnik in njegovo zlomljeno srce
»Pravi dedi jejo meso. Kaj vam ni jasno?«
Moški, pravi moški, jedo meso. Zelo kmalu je sledilo še nekaj o gejih, otrocih v Bangladešu, solati, ki je umrla in tudi Rog je bil omenjen ter obvezne feministke in migranti. Vsi mi neprilagojeni, ne Tretji, mi smo Deveti svet čudakov in čudakinj, ki bi želeli manj kapitalizma, smrti in več sočutja.
Zakaj gre? Priljubljen športnik, ikona med mladimi in manj mladimi, povrhu vsega še cel frajer, tako se kaže v javnosti, se je fotografiral s čisto majčkenim prašičkom. Podnapis pod sliko: When bacon is your life.
Slovenija je navdušena, več kot tisoč srčkov. Pravi moški z dojenčkom živali v rokah. Vendar to bitje bo za razliko od njega, ki mu pripadajo dnevi pod svobodnim soncem, celo življenje v betonu in brez svojega naravnega življenja. Ker živali so iz narave. Prav odštekano je to. Frajer dobiva srčke, ker se veseli, da bo to bitje v ujetništvu za njegovih pet minut v sendviču umrlo? To je humor, zategnjenci, so vzklikali komentarji.
Potem se je zgodil še Facebook. Gregor Vrhovnik je v veganski in vegetarijanski skupini zapisal, da bi slavni športnik, kot številni drugi, lahko prispeval k sočutju do živali. Hej, celo Arnold Schwarzenegger prosi ljudi, naj jedo manj mesa! Potem se je športnik za hip morda zbal odziva na njegov zapis? Fotografija je bila izbrisana. Verjetno se je ob tem marsikdo začudil, ampak danes nikoli ne veš, kje je kakšna nora veganka, zafrustrirana feministika, kakšen čuden migrant ali butasti gej, ki ima rad živali. Lahko nastanejo težave, ki jih normalni moški čisto zares v svojem pravem življenju junaka ljudskih src, ne potrebuje. Ima resno delo, kot so tekmovanja, ne pa zmešani komentarji.
V začetnem navalu skrbi je celo prosil, naj vendarle povedo, da je bil obisk prostora, kjer držijo živali v ujetništvu strokovna ekskurzija.
Ko je videl neskončno podporo na družabnih omrežjih, je tudi sam korajžno rekel kakšno pikro čez zmešane rastlinojedce. Živalim je v ujetništvu »čisto dobro«, pravi, da imajo »boljše pogoje«. Jih peljejo na sprehod, ne kastrirajo brez anestezije, ne porežejo repkov, jih posiljujejo umetno in na koncu razrežejo na kose? Ne životarijo bedno do trenutka, ko jim bodo prerezali vrat zate, kajne pogumni frajer? Kaj pa tehnopatija prašičev, dragi kralj popularnosti?
Komunikacija z javnostjo na družabnih omrežjih.
Ampak dejansko ne ve. Nima časa gledati dokumentarnih filmov o propadanju planeta, ker trenira. To je razumljivo. Nima časa brati o tem, da je vse več vrhunskih športnikov svetovno uspešnih ob polnovredni rastlinski prehrani. Imajo sponzorstva z veliko več ničlami kot on, kdo bi si mislil, kajne? Le kam to pelje? Vse bolj je jasno, kam.
Staroselska ljudstva iz Amerike in drugje so takoj vedela, da bo belega človeka njegova neumnost in nadutost enkrat drago stala. Predvsem pa nespoštovanje narave in živali. Najprej so naseljenci pametnjakoviči iztrebili bizone, kajne?
Če potrebuješ živalsko meso za golo preživetje, uloviš žival v naravi. Toliko kot potrebuješ in nič več, tako se živi v sožitju z naravo, če ne gre drugače. Tako so ljudstva živela dolga stoletja, do prihoda »vsevednih«, ki so prinesli genocid, bolezni in ekološko katastrofo.
Ujetništvo živali ni povezano s preživetjem, zgolj s pohlepom in pomanjkanjem sočutja. When bacon is your life.
Ampak ni tako.
Življenje športnika je veter v laseh, svoboda, spoznavanje svoje moči. Sodelovanje s prijatelji, pomoč šibkejšim, potovanja, spoznavanje kultur in ljudi. Ljubezen in odrekanje. Tudi kakšen trenutek neprijetnosti, kot so malce bolj kritični komentarji pod fotografijo. Ampak to je minljivo, nepomembno, ko zopet začutiš piš hitrosti na obrazu, veselje v gibanju, slišiš smeh in navdušenje na obrazih navijačev. Ponos sorodnikov. Lepo je.
Vsega tega žival, ki smo ji odvzeli naravo, nima. Samo zato gre.
Razprava na Facebooku ponovno kaže, da je življenje živali, ki nimajo glasu, da bi nam povedale, kako trpijo, kaj si želijo, še vedno vredno le toliko, kot je njihovo mrtvo truplo.
To je tako prekleto žalostno.
Morda bo, kakšen slovenski športnik, kdaj zmago delil tudi z živalmi. Niso radodarne kot sponzorji, ne hrupne kot evforična publika, ampak večno hvaležne z neizmerno veliko ljubezni.
Bo naš športnik kdaj vzel prašička s seboj? Ga podržal pred kamere in rekel, da svojo zlato medaljo s svetovnega prvenstva posveča vsem, ki trpijo lakoto zaradi živinoreje in da noben uspeh ni tako sladek kot to, da rešiš življenje.
Morda takrat ne bo njegov odgovor na vprašanje, zakaj je izbrisana fotografija: Padla je na tla in se zlomila tako kot vaše srce.
Pride čas, ko zlomljena srca drugih bolijo bolj kot lastno, če pade na tla.
Lepo športnik, da si povabil dekle na Facebooku, ki je komentirala mrtvo žival na ražnju, naj se javi in boste drugič spekli njo. Potem je bil komentar izbrisan. Takšen športnik je pravi vzor za mladino in družine. Mož beseda!
Tudi komentar, da dekletu odmirajo možganske celice, ker ne je mesa, je vrhunski dokaz, da si frajer.
Od tu naprej ni več besed.
Le še to, da budno gledamo, kateri sponzorji podpirajo športnika, ki tako govori z mladimi in se posmehuje trpljenju živali. Takšne sponzorje dosledno bojkotiramo in skrbimo, da to izve tudi mednarodna publika.
